Lahka strešna kritina
Lahka strešna kritina minimalno obremenjuje ostrešje, predvsem pa lahka kritina zelo prispeva k boljši potresni varnosti vaše hiše.
Lahka strešna kritina minimalno obremenjuje ostrešje, predvsem pa lahka kritina zelo prispeva k boljši potresni varnosti vaše hiše.
Med lahke kritine štejemo kritine katerih lastna teža je nižja od 10 kg/m², v ta razred kritin sodi predvsem pločevinasta kritina. Za razliko od klasičnih betonskih ali opečnih strešnih kritin, ki tehtajo med 40 in 80 kg/m², ima lahka strešna kritina številne prednosti.
Lahka kritina s svojo majhno težo minimalno obremenjuje ostrešje. Predvsem pri sanaciji strehe se včasih pojavi vprašanje ali je poleg kritine potrebna tudi menjava ostrešja. Še posebej to velja v primeru kjer je bila že prej na strehi lažja kritina kot na primer bitumenska skodla ali salonitne plošče. V takih primerih je lahka kritina običajno edina možna izbira.
Konstrukcije nadstreškov so pogosto šibkeje dimenzionirane in v takšnih primerih so lahke kritine vsekakor boljša izbira. Če je na strehi lahka kritina lahko prihranimo pri materialu za osnovno konstrukcijo. Lahke kritine iz pločevine so tudi bolj primerne za strehe z nižjim naklonom, kjer klasične kritine ne pridejo v poštev.
Velika prednost lahke kritine je bistveno izboljšanje potresne varnosti celotne stavbe. V primeru potresa je pomembno, da je težišče stavbe čim nižje, zato mora biti streha čim lažja. Preprosta logika nam pove, da je vsaka stavba, ki nima velike mase na vrhu, stabilnejša od tiste, ki ima večjo maso na vrhu. Ljudje ne razmišljamo pogosto o potresih in pri izbiri strešne kritine pogosto prezremo ta dejavnik.
Lahka strešna kritina pomeni manjšo težo celotnega materiala, in ker transport predstavlja strošek in onesnažuje okolje, je lahka strešna kritina v prednosti. Poleg tega je dvigovanje lahke kritine na streho pred vgradnjo veliko lažje, težki stroji pa običajno niso potrebni. Tudi delo na strehi je lažje in zato varnejše.
Ob menjavi strešne kritine, se je treba tudi vprašati ali je ostrešje še dovolj močno ali ga je potrebno zamenjati? To je tudi odvisno od teže nove kritine, namreč pri povprečno veliki strehi bi teža klasične opečne ali betonske kritine lahko znašala celo 15 ton.
Izbira lahke kritine je še posebej priporočljiva, ko je bila že prej na strehi lahka kritina. Ob prenovi strehe, pa je dobro predvidevati tudi bodoče nadgradnje, na primer sončno elektrarno, kar pa za ostrešje predstavlja še dodatno obtežbo.
Rešitev za šibkejša ostrešja je lahka kritina. Na izbiro kritine imamo vpliv, na težo mokrega snega ali dodatne nadgradnje pa niti ne. Torej če izberemo lahko kritino, bo ostrešje in cela zgradba obremenjena za kakih 10 ton manj.
Preprosta logika nam pove, da je vsak objekt, ki na višini nima velike teže bolj stabilen od objekta, ki ima zgoraj večjo maso. Še prav posebno to velja v primeru potresa, zato je protipotresna gradnja nujna. Ljudje o potresu, ki nas na srečo ne doleti prav pogosto, redko razmišljamo in zato ta pomemben dejavnik pri izbiri strešne kritine velikokrat prezremo.
Vsaka zgradba je pri potresu najbolj obremenjena pri tleh. Pri potresu pride do močnih horizontalnih sunkov zemlje in cela zgradba mora temu slediti. Če je streha težka, so pritlični zidovi najbolj obremenjeni in lahko popokajo ali se porušijo, ko morajo sem in tja premikati celotno maso nad njimi.
Lahka strešna kritina odločilno prispeva k boljši potresni varnosti celotne zgradbe. Kajti v primeru potresa zidovi niso tako obremenjeni na strižne sile med zemljo in streho, kot bi bili v primeru težke kritine. Na potresno najbolj ogroženih območjih sveta, je lahka kritina praktično edina dobra izbira.
Pri marsikaterem večjem potresu v svetu se je že zgodilo, da so bile podobne hiše v isti soseski s težko kritino porušene, medtem ko so hiše z lahko kritino ostale nepoškodovane.
Potresna ogroženost Slovenije je precej velika v primerjavi s severno in zahodno Evropo, vendar manjša kot v pretežnem delu južne Evrope.
Agencija RS za okolje je v letu 2021 izdala novo karto potresne nevarnosti v Sloveniji in po teh podatkih je področje nevarnosti širše kot je bilo pred tem. Nevarnejša potresna območja v Sloveniji so skoraj po vsej državi z izjemo Podravja, Pomurja in Slovenske Istre.
Potresna karta Slovenije
Vir: Agencija RS za okolje
Stran: Pločevinasta kritina
Stran: Pločevinasta kritina Tilcor